ANKETA

PRI REŠEVANJU KRIŽANK UPORABLJAM
  K&K slovar
  druge spletne slovarje
  slovarje v knjižni obliki

Uporabniško ime:
Geslo:

KRIŽANKAR - s črkami med znane

 Ko prisije pomladno sonce, vzniknejo nove ljubezni in na novo zaživijo stare. V ljudeh se razlije nekaj nežnega, nekaj, ob čemer na svet gledajo z bolj rožnatimi očali kot sicer. Vse naokoli je svetloba, vse naokrog je zelenje, cvetoče rastlinje, miloglasna ptičja pesem, in nič čudnega, da vzbrsti tudi ljubezen. Polni smo zanosa, poleta, pripravljeni premikati skale, da dosežemo blaženost, ob kateri utripa srce. Niso samo nove ljubezni tiste, ki se rodijo na pomlad, tudi s starih otrkamo prah in jih zloščimo, da se bleščijo in nas polnijo z upanjem ter srečo. Tako pač na nas deluje pomlad in z njo sonce – svet zaživi v barvah, tudi barvah ljubezni, in nekako temina odplava stran, se prihuli nekje daleč, brez moči, ki jo je imela nekdaj. Moč življenja je neskončna, tako silna, da je ne more premagati nič. Radost se pne nad nami in nas prelije z željo po še. Naj traja, ljubezen, ki jo v nas vsakič znova prebudi pomlad, naj bo dobrodošla, ko potrka na naša vrata, kajti ko nas ovije oblak ljubezni, smo nepremagljivi. Noben vrh se nam ne zdi previsok, noben kamen pretežak, nobena pot trnova. Samo prepustiti se moramo, dopustiti, da so naša srca odprta, in znati sprejemati in dajati. Naj ne bo prenaporno ukriviti ustnic v topel nasmeh, naj nam ne bo nerodno nekoga objeti, ga naklonjeno pogledati, mu kaj prijaznega reči. Ljubezen naj nam bo vodilo, ker nam brez ljubezni … pač ni živeti.